Šah od otroka zahteva, da nekaj minut mirno sedi, razmišlja o svojih možnostih in predvidi odgovor nasprotnika. To so veščine, ki jih starši pogosto opazijo tudi pri šolskem delu.

Pri šahu otrok hitro ugotovi, da je vsaka napaka priložnost za učenje. Poraz ni sramota, temveč del igre – zato na naših urah veliko časa namenimo skupni analizi partij.

Najpomembneje pa je, da je šah zabaven. Ko otrok prvič sam matira trenerja, je nasmeh na obrazu vreden več kot katerakoli diploma.